Simptomi bolezni ledvic: znaki okvare ledvic in testi, ki jo odkrijejo

Imate dve ledvici, vsaka je velika približno kot pest in leži pod rebri na eni in drugi strani hrbtenice. Vsako minuto filtrirata kri in z urinom odstranjujeta odpadne snovi in odvečno vodo. Poleg tega skrbita za ravnovesje soli in mineralov, pomagata uravnavati krvni tlak, sodelujeta pri nastajanju rdečih krvničk in ohranjata kosti močne.

Kronična ledvična bolezen (KLB) pomeni, da so ledvice okvarjene in tri mesece ali dlje filtrirajo slabše, kot bi morale. Je pogosta, zlasti s starostjo, in pogostejša pri ljudeh južnoazijskega ali temnopoltega porekla.

Ledvice imajo veliko rezerve, zato lahko izgubijo velik del delovanja, preden karkoli občutite. Ameriška fundacija National Kidney Foundation ocenjuje, da le približno 1 od 10 ljudi s KLB ve, da jo ima. Zato bolezen ledvic navadno odkrijejo testi, ne simptomi.

Na začetku: navadno sploh nič. Prvi namig je pogosto rutinski test krvi ali urina, opravljen zaradi drugega razloga. Nekateri opazijo peneč urin, zabuhle oči ali pogostejše uriniranje ponoči, kar so lahko zgodnji znaki uhajanja beljakovin ali tega, da ledvice slabše koncentrirajo urin.

Pozneje, ko delovanje upada:

• Znaki tekočine: otekli gležnji, stopala ali roke, zabuhle oči, težka sapa
• Znaki urina: pogostejše uriniranje, zlasti ponoči, kri v urinu, peneč urin
• Znaki kopičenja odpadnih snovi: utrujenost, srbeča ali suha koža, slab apetit in hujšanje, slabost, mišični krči, težave s spanjem, slaba zbranost, glavoboli
• Pri moških: težave z erekcijo. Pri ženskah: pri napredovali bolezni so menstruacije lahko neredne ali izostanejo.

Ko ledvice odpovejo (5. stopnja): ti simptomi postanejo močnejši in morda bosta potrebna dializa ali presaditev ledvice. Po podatkih britanske NHS se to zgodi le pri približno 2 od 100 ljudi s KLB; večina bolezen obvladuje z zdravili in rednimi pregledi.

Akutna ledvična okvara (ALO) je drugačna: razvije se v urah ali dneh, pogosto med drugo boleznijo. Znaki so precej manj urina kot običajno, huda žeja, slabost ali bruhanje, otekle noge, zmedenost ali zaspanost in težka sapa leže. Pri ALO morate k zdravniku še isti dan.

Navadno ne. Kronična ledvična bolezen je skoraj vedno neboleča, kar je eden od razlogov, da ostane neopažena.

Bolečina, ki izvira iz ledvic, se čuti v boku ali hrbtu, tik pod rebri, in ima navadno drug vzrok:

• Okužba ledvic: bolečina v boku ali hrbtu z vročino, mrazenjem, slabostjo in pogosto pekočim občutkom pri uriniranju. K zdravniku morate še isti dan.
• Ledvični kamni: huda, krčevita bolečina v valovih, ki se širi od hrbta ali boka proti dimljam, včasih s krvjo v urinu.

Večina bolečin v križu izvira iz mišic in sklepov, ne iz ledvic. Bolečina v hrbtu sama po sebi, brez vročine in brez sprememb urina, je le redko težava z ledvicami.

• Sladkorna bolezen: visok krvni sladkor okvari drobne filtre v ledvicah. Je eden od dveh najpogostejših vzrokov.
• Visok krvni tlak: obremenjuje drobne žile v ledvicah. Je drugi najpogostejši vzrok, bolezen ledvic pa lahko krvni tlak še dodatno zviša.
• Bolezni srca in visok holesterol, ki prizadenejo žile, ki oskrbujejo ledvice.
• Vnetje ledvic (glomerulonefritis), ponavljajoče se okužbe ledvic in dedne bolezni, kot je policistična bolezen ledvic.
• Zapore odtoka urina, na primer ledvični kamni, ki se vračajo, ali povečana prostata.
• Dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil, na primer redno jemanje protivnetnih protibolečinskih zdravil (NSAR, kot sta ibuprofen ali diklofenak) in litija. Predpisanega zdravila zaradi tega ne opustite: vprašajte zdravnika, ali potrebujete teste ledvic.
• Prebolela akutna ledvična okvara, ki lahko pusti trajno okvaro.

Ker je zgodnja bolezen ledvic tiha, se ljudem z večjim tveganjem svetuje redno testiranje, tudi ko se počutijo dobro:

• Sladkorna bolezen: pregled ledvic vsako leto
• Visok krvni tlak ali bolezen srca
• Odpoved ledvic ali dedna bolezen ledvic v družini
• Prebolela akutna ledvična okvara, ledvični kamni, ki se vračajo, povečana prostata ali lupus
• Dolgotrajno jemanje zdravil, ki lahko vplivajo na ledvice, kot sta litij ali redno jemanje protibolečinskih zdravil NSAR
• Starost nad 60 let ter ljudje južnoazijskega ali temnopoltega porekla, ki imajo večje tveganje
• Beljakovine ali kri v urinu, odkrite že prej, brez znanega vzroka

Vprašajte zdravnika, kako pogosto se morate testirati.

Dva preprosta testa odkrijeta večino bolezni ledvic, navadno dolgo pred simptomi:

• Krvni test kreatinina, odpadne snovi, ki jo ledvice izločajo. Laboratorij iz njega izračuna eGFR (oceno glomerulne filtracije), ki pokaže, koliko krvi ledvice prefiltrirajo vsako minuto. eGFR pod 60 tri mesece ali dlje pomeni KLB, pod 15 pa odpoved ledvic. Naš vodnik o kreatininu razloži vrednosti in stopnje, s kalkulatorjem.
• Test albumina v urinu; albumin je beljakovina, ki jo zdrave ledvice zadržijo v krvi. Razmerje albumin/kreatinin (ACR) pokaže, koliko ga uhaja.

Izvidi uporabljajo eno ali drugo enoto, zato preverite, katero navaja vaš. Zvišan izvid navadno ponovijo, da ga potrdijo, ker ga lahko telesna vadba, okužba ali menstruacija za nekaj časa zvišajo.

Zdravnik lahko opravi še test urina s testnim lističem za kri in beljakovine, ultrazvok ledvic in druge krvne teste, kot sta kalij in hemogram (krvna slika, CBC), ker lahko bolezen ledvic povzroči slabokrvnost.

Kronična ledvična bolezen ni ozdravljiva, zdravljenje pa jo lahko upočasni in zaščiti srce, in prej ko se začne, tem bolje.

• Urejen krvni tlak je najpomembnejši korak. Zdravniki pogosto uporabljajo zdravila, ki hkrati ščitijo ledvice; katero in koliko, določi vaš zdravnik.
• Urejen krvni sladkor, če imate sladkorno bolezen. Nekatera zdravila za sladkorno bolezen tudi pomagajo, da ledvice dlje delujejo.
• Zdravila za znižanje holesterola in zaščito srca, ker KLB zviša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
• Pred vsakim novim zdravilom, protibolečinskim zdravilom, prehranskim dopolnilom ali zeliščnim pripravkom se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, tudi pri tradicionalnih pripravkih: nekateri lahko škodijo ledvicam, mnoga zdravila pa je treba drugače odmerjati, ko ledvice filtrirajo slabše. Vsakemu zdravniku in farmacevtu povejte svoj eGFR.
• Ne kadite, bodite dejavni, prizadevajte si za zdravo telesno težo in jejte manj soli. Dietetik vam lahko svetuje glede beljakovin, kalija in fosfata, če je delovanje ledvic zmanjšano.
• Pijte toliko, da je urin svetel, razen če vam je zdravnik naročil, da omejite tekočino.
• Hodite na kontrolne preglede. Ponovljeni testi krvi in urina pokažejo, ali zdravljenje deluje.

Če ledvice odpovejo, njihovo delo prevzame dializa ali presaditev ledvice. Vaša nefrološka ekipa se bo o tem z vami pogovorila že dolgo preden bo to potrebno.